Detajl maske notranje enote klime z razpršenim izpihom
Dom

Kako hladiti s klimo brez prepiha in prehlada

Marsikdo se klime izogiba, ker ga ob njej boli grlo, vrat ali glava. Za te težave pa navadno ni kriva naprava sama, temveč način, kako je nameščena in kako jo uporabljamo. Hladen curek zraka, ki piha neposredno v telo, in prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo sta najpogostejša vzroka. Z nekaj premisleka pri montaži in pravimi nastavitvami je hlajenje lahko prijetno tudi za občutljive.

Zakaj prepih povzroča težave

Ko hladen zrak dalj časa piha v isti del telesa, se tam ohladijo koža in mišice. Posledica so zakrčen vrat, bolečine v ramenih ali draženje oči in sluznic. Če k temu dodamo še pogoste prehode iz vročine zunaj v zelo hladen prostor, se telo težko prilagaja. Zato velja priporočilo, naj bo notranja temperatura poleti le nekaj stopinj nižja od zunanje, zrak pa naj kroži po prostoru, ne pa piha v ljudi.

Kasetna notranja enota klime v spuščenem stropu dnevnega prostora

Pravo mesto za notranjo enoto

Največ se da narediti že pri načrtovanju. Notranja enota naj ne bo nameščena neposredno nad posteljo, kavčem, delovno ali jedilno mizo. Najbolje je, da zrak piha vzdolž prostora, nad mesti, kjer ljudje sedijo ali ležijo, in se šele nato spusti. Hladen zrak je težji od toplega, zato se sam spušča proti tlom in se med potjo pomeša s toplejšim zrakom v prostoru. Pri večjih prostorih je smiselno razmisliti o kasetni enoti v stropu, ki zrak razporedi v več smeri in z manjšo hitrostjo. Tako v prostoru ne nastane en močan curek, temveč bolj enakomerno ohlajen zrak.

Nastavitve, ki zmanjšajo prepih

Lamele usmerite navzgor ali vodoravno, ne navzdol proti ljudem. Pri hlajenju se tako hladen zrak razporedi po prostoru in se počasi spušča. Mnoge naprave imajo funkcijo, ki zrak samodejno preusmeri stran od ljudi, ali poseben način z zelo razpršenim izpihom, ki ga skoraj ne čutite. Pri nekaterih ponudbah, na primer klime Midea, je tak razpršen izpih skozi številne drobne odprtine eden glavnih poudarkov.

Hitrost ventilatorja nastavite na samodejno ali nižjo stopnjo, ko je prostor že ohlajen. Na začetku, ko je v prostoru vroče, lahko naprava deluje močneje, nato pa naj preide v umirjeno vzdrževanje temperature. Inverterska naprava to naredi sama, če ji pustite samodejni način.

Otroci, starejši in občutljivi

Dojenčki, majhni otroci in starejši temperaturo zaznavajo drugače in se na spremembe odzovejo počasneje. V njihovih prostorih naj bo temperatura poleti nekoliko višja, okoli 25 do 26 stopinj, zrak pa ne sme pihati neposredno vanje. Otroška posteljica naj ne bo pod notranjo enoto, prav tako ne naslanjač, v katerem stari starši popoldne počivajo.

Pomembno je tudi, da klimo vklopite pravočasno in prostor ohlajate postopoma. Ko je prostor že prijetno ohlajen, je bolje, da naprava deluje enakomerno pri nizki hitrosti, kot da jo izmenično vklapljate in izklapljate. Tako se izognete velikim temperaturnim nihanjem, ki občutljive najbolj obremenijo, in ohranite prijetno vlago v prostoru.

Temperatura in prehodi med prostori

Pri zunanji temperaturi okoli 30 stopinj je v prostoru prijetnih 24 do 26 stopinj. Nižje nastavitve ne prinesejo več udobja, temveč večjo porabo in večje tveganje za prehlad. Ko prihajate domov, raje vklopite klimo nekoliko prej na zmernejšo temperaturo, kot da bi jo nastavili na 18 stopinj in čakali, da se prostor hitro ohladi. Prostor se zato ne ohladi bistveno hitreje, naprava pa se pozneje umiri. Preprečevanje prepiha se začne z dobrim načrtom vgradnje. Ko monter na ogledu preveri tloris in navade v prostoru, lahko predlaga lego enote, ki bo hladila brez neprijetnega curka. Strokovna montaža klime je zato prvi korak k hlajenju, ki ga boste uživali, namesto da bi se mu izogibali.