Ste vedeli, da je princip delovanja klimatske naprave prvi uporabil Willis Haviland Carrier? Bil je ameriški inženir, ki je svetu najbolj poznan po izumljanju moderne klimatizacije. Leta 1902 je izdelal prvo električno enoto klima naprave. Nekaj več kot deset let kasneje pa je ustanovil podjetje, ki je bilo specializirano za proizvodnjo ogrevalnih ter prezračevalnih sistemov in klimatizacije.
V današnjem času klime uporabljamo tako za hlajenje prostorov kot tudi za ogrevanje. Marsikdo med vami pa se zagotovo še ni vprašal, kako takšna naprava sploh deluje. Za njeno delovanje je ključnih pet glavnih komponent. To so uparjalnik, kondenzator, ekspanzijski ventil, kompresor ter cevna navitja.
Večina klima naprav deluje z deljenim sistemom
Za večino vrst sodobno zasnovanih klima naprav je značilno, da delujejo z deljenim sistemom. To v praksi pomeni, da so sestavljene iz ‘vroče’ ter ‘hladne’ strani. Prva se nahaja na zunanji strani objekta, druga pa v notranjosti. Notranja enota klimatske naprave je sestavljena iz hladne tuljave in ekspanzijskega ventila.
Kompresor klime nadzira termostat, velja pa za srce sistema. Deluje kot črpalka, zaradi katere hladilna tekočina teče skozi sam sistem. Ključna naloga kompresorja pa je, da hladilni tekočini z nizkim tlakom ter v plinastem stanju zviša tlak pa tudi temperaturo.
Hladilno sredstvo kot izjemno pomembna sestavina klime
Izjemno pomembna sestavina vsake klimatske naprave je tudi hladilno sredstvo. Ta spreminja agregatna stanja ter povzroča hlajenje zraka. Tekočina ob faznem prehodu v plinasto stanje absorbira toploto. To nalogo mora opraviti hladilna tekočina.
Kompresor hladilno sredstvo v tekočem stanju stisne ter s tem povzroči ekstremno povišanje temperature. V tej fazi je hladilno sredstvo vroče, kljub temu pa je še vedno v plinastem stanju. Zgoščevalec ga nato prečrpa do kondenzatorja. Hladilno sredstvo nato ohladi ventilator. Sredstvo kondenzira, nato pa se ponovno spremeni v tekoče stanje.
Ob hlajenju zraka klima zrak tudi osuši
Prednost klimatske naprave je tudi ta, da zrak ohlaja, obenem pa ga tudi primerno osuši. Njena notranja enota odvzema zrak iz prostora, ga ohlaja ter mu odvzame vlago. Nato ohlajenega in razvlaženega vrača nazaj v prostor.
Pretirana vlažnost v prostoru bi lahko bila preveč velika težava. Pomanjkanje nadzora vlažnosti namreč v vročih, vlažnih poletjih lahko povzroča rast plesni ter še številne druge možne neugodne težave.