Preprečevanje prehoda iz blage anksioznosti v depresijo

Nezdravljena blaga anksioznost lahko hitro preide v hujšo obliko in kasneje v depresijo. Pomembno je, da znake pravočasno zaznamo in dobimo strokovno pomoč. Strokovnjaki pravijo, da se blaga oblika pokaže pri veliko ljudeh že v mladosti, s starostjo pa lahko izgine ali se manifestira v hujši obliki.

Prepoznavanje začetnih kazalcev

Začetni kazalci se kažejo kot:

  • Nezadovoljstvo, nervoza in razdražljivost,
  • Motnje spanja in posledična kronična izčrpanost,
  • Glavoboli in migrene,
  • Bolečine v prsih in pospešeno utripanje srca,
  • Zvijanje v trebuhu,
  • Napetost mišic.

Preidejo pa lahko tudi v otrple okončine, bolečine po celem telesu, občutek cmoka v grlu in težave pri požiranju. Kronična utrujenost privede tudi do negativnih misli in začetnih znakov depresije.

Prepoznavanje šestih oblik napredne anksioznosti

Med šest oblik spadajo panični napadi, agorafobija, generalizirana anksiozna motnja, socialna anksioznost, post-travmatska stresna motnja in obsesivno- kompulzivna motnja. Vsem oblikam je skupno, da se posameznik zapira vase, prisotne so črne misli, zapiranje vase in postopno prehajanje v depresijo. Pojavljajo se motnje hranjenja v obliki prenažiranja ali stradanja. Posameznik se tudi zapira med štiri stene in izgublja socialni stik z bližnjimi.

Kateri dejavniki poslabšajo stanje?

Vzroki za nastanek duševnih motenj so različni. Sestavljeni so s prepletanja osebnih, genetskih in okoljskih dejavnikov. Lahko so posledica dednosti in genske predispozicije. Kot osebne predispozicije smatramo pretiran perfekcionizem, nihanje čustev, sramežljivost in veliko potrebo po varnosti. Med okoljske pa uvrščamo travmatične izkušnje, vsakdanji stres, vzgojo in vključenost staršev v otrokovo življenje. Dodatno vplivata na to tudi služba in zadovoljstvo v vsakdanjem življenju. 

Samorefleksija in samopomoč pri diagnosticiranju

Tako kot druge duševne bolezni, je tudi anksioznost v devetdeset odstotkih popolnoma ozdravljiva. V kolikor jo pravočasno diagnosticiramo, lahko posameznik živi srečno in izpopolnjeno življenje. Na spletu lahko izpolnimo test, s pomočjo katerega lažje ugotovimo vrsto bolezni. Začnemo tudi s sampomočjo v obliki dihalnih vaj, joge, poslušanja glasbe, sprehodov, druženja in pogovora z bližnjimi.

Strokovna psihoterapija

V prvi točki je priporočljiv obisk osebnega zdravnika, saj preuči tudi možnost nepravilnega delovanja ščitnice, nadledvične žleze in drugih organov. Nadalje je smiseln tudi obisk psihoterapevta, ki nam da točna navodila, kako postopati v primeru anksioznih motenj pri nas ali naših bližnjih. Tesnoba je ozdravljiva in zato ne sme ovirati našega vsakdanjega življenja. Možno je zdravljenje samo s pogovorom, v hujših oblikah motenj pa se poslužujemo tudi kombinacije pogovora in antidepresivov, dokler se stanje ne izboljša. 

Leave a Reply